1.05.2009 ob 18:02

Superlativi povozili praznik dela

Pojdi na komentarje

Recimo, da so nekoliko zrelejša leta tista, ki v meni prebujajo nostalgijo, čeprav ljudje okoli mene modrujejo, da so časi takšni, ki zahtevajo pritrkavanje na vrata takšnega nostalgičnega vračanja misli.

Karkoli, glede na to da ni ravno slabo ali na trenutke celo bolje kot kdajkoli, lahko negiram  prepričanja večine, saj svet skozi moje oči je le moj svet. Kot je moj smisel življenja, kot je tudi moj problem kako guram čez mesec ali postiljam posteljo…

Do pred leta smo za praznike hodili na dopust, nekam na obalo, kjer je toplo, kjer smo utopično razglabljali o velikih ciljih, nas malih ljudi. Na dopustu se itak obnašamo po turistično. Opasani s kamero pogledujemo za vsako nam neznano arhitekturno razvalino, ji skušamo pripisovati starost in vrednost kulturno-zgodovinskemu pomenu. Resnica iz soseske je navadno takšna, da stavba, ki je videti zmahana, ni nujno krivec zob stoletij, ampak lastnik, ki ji ni namenjal dovolj sredstev za vzdrževanje. Izredno aktualno in naporno, je tudi posedanje po terasah lokalov. Nastavljamo se prvim prodornejšim žarkom, ki bi iz nas utegnili narediti R.R.ja ali M.F.ovo, srkamo espresso ali se nalivamo s pivom ter vsak po svoje streljalamo z očmi. Moje se navadno ustavljajo na simetriji ženskih zadnjic ali izrazitih dekoltejih. Takšnih misli in skritih namenov mi ne more vzeti nihče in ti  me navadno držijo pokonci, so moj smisel pohajkovanj! Načeloma pa to ni pomembno. Pomembni so dogodki za katere odštejemo pretežen del mesečne rente, da nam je lepo, da se eni lahko pohvalijo kje in s kom so bili ter kaj so počeli… Ne pritožujem se, nikakor ne obrekujem, ker zapravljam preveč, a eni misleči tako, drugi drugače. Razvade so mi že malce priskutile, vsakdan postaja siv in predvidljiv. Počasi se zavedam svoje minljivosti, katere se radi spretno izogibamo, četudi bi mi ta pristajala čez kakšnih, recimo 50 let? To sem pač jaz! Nekdo, ki rad dela kontra, urinira proti vetru. Ne da bi kljuboval komurkoli ali žele koga vznemirjati, ampak da bi dokazal, da zmoremo tudi drugače, za nas prijazneje. Karkoli to že komurkoli pomeni?

Ker sem nedavno že drugič zavrnil prvomajsko praznično povabilo na obalo, kjer bi lahko  absorbiral lepote in užitke človeštva z all inclusive, pa sem v očeh dotičnih postal snob, nekaj nedojemljivega. Že nekaj dni razmišljam, če bi me to moralo skrbeti? Razmišljal sem tudi včeraj, na dan, ko sem si že dalj časa  manično želel nekam na kres. Na enega prizorišč goreče gmote, kjer ogromne ognjene zublje spremljajo udarni napevi in goveja industrija. Človeško! Občasno vrnitev v primaren položaj dejansko godi!

http://www.vecer.com/blog/podatki/2008%5C05%5C01%5C20080501193728194-165-116-236-0.jpg

Praznik dela-1.maj je še vedno zakoreninjen globoko. Mladost, starost in status tu ne igrata vloge.  Jaz ga že dolgo ne lepim na  poster komunizma, čeprav se je za nas rodil nekje v njegovih jaslih! Komu mar, kdo si ga je omislil, če je s humanostjo, ki jo odseva praznik, ljudem prijazen!

Včeraj, ko sem zanj snoval načrte, pa je kot zanalašč lilo, kot iz škafa,’ bi dejala babi’! Spralo je moje misli, odplaknilo mojo željo po udejstvovanju, misleč na razmočene travnike in blatne terene z dežnikom v roki. Odprl sem enega od Šrotovih produktov in še dodatno začinil že tako vlažen dan.

Morda bi bil nekdo, če bi sedal na terasi Palacea sredi Portoroža, morda nekdo, ko bi kramljal s pivom v roki ob plamenih goreče piramide s katerim od veljakov? Sedaj pa sem nihče, ki za praznike sedi doma otožnih misli, v polnem razmišljanju o neznanih ljudeh, ki sedijo in stojijo na mojem mestu in me skrbi zanje, kako bodo pregurali mesec, ki se je komaj začel.

Mnogi te dni brez konkretnih načrtov, kako skozi life do zadnjega v mesecu, prav načrtno zapravljajo, brez slabe vesti, četudi sinu zato ne bo moč kupiti sanj, ki zahtevajo le znaten vložek v opremo ali pa jim bodo po zaradi  neporavnane položnice za pretekli mesec po 15em izkjlučili elektriko.

Meni se zdi, da je le še en dan, dela prost dan, dan za lenarjenje, druženje,  kot vsak drug, ker njegov blišč smo ljudje s svojimi superlativi o megapočitnicah za prvomajske praznike že davno izbrisali iz podzavest.

  • Share/Bookmark


4 komentarjev

  •   aljaž
    1.05.2009 19:06

    Jz mam 30ga rojstni dan, tako da je to praznik tako ali tako zame :D

  • Ha,.. .lepo kaj te briga to je mega imaš praznik za tvoj rojstni dan pol

  •   janc
    1.05.2009 19:31

    ja včeri pa je blo res žalostno vreme za kako javno rajanje:(

  • Kam ste poniknili vsi the best pisci blogosa? Carsko stari lol Pa še vse je res!

Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.