25.07.2008 ob 13:24

Na križišču, Ljubljana-Vietnam

Pojdi na komentarje

Sem že malo pozabil, kako je, ko naletiš na konico prometa v prestolnici! No, za osvežitev spomina, mi je današnji dan pobral želje za nadaljnje nekajletno obdobje, da bi si ob takšnem spominu delal skomine.

Ko se zabije, se zabije in če imaš srečo, da naletiš še na kakšen trk in pregrete strasti ob razbitem steklu in zviti pločevini, si res deležen sreče?

Ja, po kakšni uri, pa sem se res prebil do tiste ceste, kamor sem bil namenjen! Verjetno je celo kdo mnenja, da še hitro?

In sem med potjo proti domu potem premleval, ko porabim recimo maksimalno 30 minut za določeno relacijo od enega konca mesta, pa do drugega, mi zlezejo usta prav do ušes in si mislim:“še dobro, da sem tam kjer sem!“

Ostale sem gotovo s tem navedel na misel, da sem celo nekje na vasi? Navsezadnje so vsa mesta vasi, saj ‘kmetov’ je povsod dovolj, če sodim po sebi, ‘vasi’ pa se razlikujejo le po velikosti, prostransoti in pozidani infrastrukturi. Pa da ne pozabim na plehovje, ki se premika po asfaltnih stezicah!

Ob takšne pogledu na kaos spočet po vele-prestolnicah in mestih, kjer je populacija številčnejša, kot recimo v Vietnamu, lahko pri nas le sanjamo, navsezadnje oddahnemo in nasmejimo.

YouTube slika preogleda

Vedno je nekje nekdo, ki je, ki ima, ki doživi, ki prenese, ki pridela, ki uniči…VEČ

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Vi ste prijavljeni objavi komentar.